»Bog, včasih me vzameš v dlan in mi lahno stiskaš grlo – da bi zažgolela in zapela pesmico za Tebe, edinega Tebe.«
»Tebe znova bredejo po pisanem življenju.«
»Hvala, Srđan – Tebi in srečnemu naključju, ki Te je pripeljalo v Slovenijo.«
»Nekje vendar mora obstajati tisto, kar želim. Življenje tako hitro teče. Naredi, kar hočeš, misli, kar hočeš, pojdi, kamor želiš. Jaz bi samo želela, da ostaneš pri meni, a te ne bom silila. Mene so mnogi prisilili, da sem naredila marsikaj. Ne. Tebe ne bom silila, da ostaneš.«
»Vizionarsko slikarstvo Marka Jakšeta sem uporabila kot vir za pisanje pisma gledalcu iz prihodnosti o tem, od kod prihajamo. Slike sem izročila očetu, analitiku vizualnih komunikacij, da mi jih je bral. Posnela sem njegova razmišljanja o lepoti, ljubezni, podobi, življenju, smrti, svetem in stvarjenju, ki ne pozna konca. Material, ki ga generirajo Markova umetniška dela, očetovo branje vizualnega materiala in moj lastni performativni arhiv, ki temelji na praksah sanjanja, se prepletajo kot niti, ki tkejo predstavo. MEMORIO posvečam Tebi, Oče.«
»Objemi me, objemi me«
»Ti pizda, / oče! / Smrt se mi upira, / pogoltne me. / Ti me streš, / da me ona očedi.«
»Nič o nas brez nas.«
»Nič o nas brez nas.«
»Nič o nas brez nas.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju